V petek, 14. februarja 2025, je v baziliki sv. Klemena v Rimu potekalo praznovanje sv. Cirila in Metoda, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Po splošnem rimskem bogoslužnem koledarju se namreč god svetih bratov obhaja vsako leto na smrtni dan svetega Cirila, 14. februarja, medtem ko je v Sloveniji njun slovesni praznik 5. julija. Dogodek sta organizirala Slovenski papeški zavod Slovenik v Rimu in Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem Sedežu, sveto mašo je daroval predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. dr. Andrej Saje.
Svete maše so se udeležili študenti in predstavniki slovanskih kolegijev v Rimu, številni veleposlanki in predstavniki civilnega življenja ter slovenski rojaki, ki delujejo v Italiji. Na začetku svete maše je visoke goste pozdravil rektor Slovenika dr. Franc Maršič SDB.
Škof Saje je v pridigi izpostavil lik svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta s svojim delovanjem prinesla evangelij med slovanske narode ter tako že v 9. stoletju postavila temelje inkulturacije krščanstva v krajevno okolje. Med nagovorom je poudaril: »Onadva sta bila tista, ki sta z neutrudnim in neustrašnim misijonarskim delom oznanjevala evangelij slovanskim narodom. Ciril in Metod sta zgled tega, čemur danes pravimo ‘inkulturacija’. Vsak narod mora posredovati razodeto sporočilo v svoji kulturi in izraziti odrešujočo resnico v svojem jeziku.«
Med pridigo je škof Saje še izpostavil, da je bilo njuno natančno in spoštljivo prevajanje bogoslužnih knjig ključno za ohranjanje bogate krščanske duhovne dediščine. Ob tej priložnosti je podčrtal besede papeža Pija XI., ki je opisal sv. Cirila in Metoda kot »sinova Vzhoda, bizantinske domovine, grškega porekla, z rimskim poslanstvom, s slovanskimi apostolskimi sadovi.«
Lik slovanskih apostolov je za današnjo Evropo vzor, kako graditi mostove med vzhodom in zahodom ter krepiti vezi med zahodnim in vzhodnim krščanskim izročilom, ki se oba izlivata v eno samo veliko izročilo vesoljne Cerkve.
Pri sveti maši je pel oktet In Spiritu iz Vojnika pod vodstom Anžeja Gračnerja.
Praznovanje godu sv. Cirila in Metoda v baziliki sv. Klemena, kjer so shranjene relikvije sv. Cirila, vsako leto organizira eden izmed slovanskih kolegijev v Rimu.
Pridiga škofa Andreja Sajeta ob slovesnem prazniku svetih bratov Cirila in Metoda v baziliki svetega Klemena v Rimu
Spoštovane ekscelence,
spoštovani gostje,
dragi bratje in sestre v Kristusu!
V Božji besedi smo slišali, da se Jezus predstavlja kot dobri pastir, ki da življenje za svoje ovce. Dobri pastir skrbi za vse svoje ovce, za vsako, glede na njene potrebe. Skrbi tudi za skupine ovac, da bi jih pripeljal nazaj v svojo edino ovčjo čredo. To je bila vesela novica, ki sta jo sveta brata Ciril in Metod prinesla slovanskim narodom. Zbrali smo se v starodavni baziliki svetega Klemena, kjer počivajo relikvije svetega Cirila, da bi praznovali slovesnost svetih apostolov slovanskih narodov. To praznovanje pa živimo v svetem jubilejnem letu, ki je po vsej Cerkvi prebudilo odmev veselega in razgibanega sodelovanja.
Lik in delo obeh svetih bratov sta vir veselja za cerkveno skupnost. Pomen njunega poslanstva so poudarjali različni papeži, zlasti sveti Janez Pavel II. Ob jubileju, posvečenem svetima Cirilu in Metodu, ju je pred štiridesetimi leti razglasil za zavetnika vzhodne Evrope in ju postavil ob bok svetemu Benediktu, zavetniku zahodnega dela, da bi tako nakazal enotnost in skupni krščanski izvor celotne Stare celine.
Sveta brata, katerih praznik v Rimu obhajamo danes (in ne 5. julija, kot je v Sloveniji, op. prev.), si v celoti zaslužita ta naziv, ki dopolnjuje drugi starodavni, naziv apostola Slovanov. Pravzaprav sta bila onadva tista, ki sta z neutrudnim in neustrašnim misijonarskim delom oznanjevala evangelij slovanskim narodom. Ciril in Metod sta zgled tega, čemur danes pravimo »inkulturacija«. Vsak narod mora posredovati razodeto sporočilo v svoji kulturi in izraziti odrešujočo resnico v svojem jeziku. To predpostavlja zelo zahtevno »prevajalsko« delo, v katerem je treba prav opredeliti izraze, s katerimi predstavljamo bogastvo razodete besede. Oba brata sta v zvezi s tem zapustila zelo pomembno pričevanje, iz katerega Cerkev danes črpa navdih in smernice.
Ciril in Metod sta se rodila v Tesaloniki, današnjem Solunu, v začetku 9. stoletja in oznanjala evangelij med slovanskimi narodi Srednje Evrope. Ciril je v Solunu in Konstantinoplu študiral v šoli uglednih učiteljev in nekaj časa poučeval. Preučeval je spise svetega Gregorja Nacianškega in se od njega naučil, da je pri posredovanju razodetja jezik zelo pomemben. Ciril in Metod sta bila prepričana, da ljudje ne morejo prejeti razodetja, če ga ne morejo slišati v svojem jeziku in če ga ne morejo prebrati v pisavi svoje abecede, ki povzema zvoke tega jezika.
Bizantinski cesar je bratoma zaupal poslanstvo evangelizacije slovanskih narodov, najprej na Krimu in nato na Moravskem. Z nekaj učenci sta skoraj štiri leta opravljala zaupano poslanstvo in rezultati so bili vidni. Bila sta odgovorna za izobraževanje duhovnikov, da bi slovanska Cerkev imela svojo hierarhično strukturo. Zdi pa se, da sta Ciril in Metod, obkrožena s skupino učencev, že nekaj let pred odhodom na Moravsko zbirala krščanski nauk v knjigah, napisanih v slovanskem jeziku. Takrat se je pojavila potreba po novih grafičnih znakih, ki bi bili bolj prilagojeni govorjenemu jeziku – tako se je rodila glagolica, ki je bila pozneje spremenjena in v čast svojemu pobudniku poimenovana kot »cirilica«.
Žal sta apostola v svojih velikodušnih prizadevanjih doživljala ovire, nerazumevanje in zlobo s strani mnogih. Da bi upravičila svoje delo, sta morala odpotovati v Rim, kjer sta ju sprejela in njuno delo potrdila papež Nikolaj I. in papež Hadrijan II.
Ko je Ciril v Rimu zbolel, je želel obleči meniški habit, saj je čutil, da se bliža konec in 14. februarja 869 je pri komaj 42 letih končal svoje zemeljsko življenje. Pokopan je v tej baziliki.
Medtem ko je bil »filozof« Ciril nagnjen k razmišljanju, je bil Metod bolj naklonjen dejavnemu življenju in je po bratovi smrti nadaljeval njuno delo. Metod je dobil temeljito pravno izobrazbo in po izpolnjevanju upravnih nalog postal menih v Bitiniji. Bil je posvečen v škofa in pozneje v vršil službo apostolskega legata za Panonijo in Moravsko.
Metod je deloval z neutrudno gorečnostjo, vendar je moral trpeti zaradi tistih, ki niso želeli prenove na pastoralnem in liturgičnem področju. Zadnja leta njegovega vztrajnega dela je zaznamovalo nenehno nasprotovanje in umrl je 6. avgusta 885.
Prispevek svetih Cirila in Metoda so priznali številni papeži. Papež Pij XI. je v apostolskem pismu Quod Sanctum Cyrillum oba brata opisal kot »sinova Vzhoda, bizantinske domovine, grškega porekla, z rimskim poslanstvom, s slovanskimi apostolskimi sadovi« (AAS 19 [1927] 93-96).
Njuno zgodovinsko vlogo je pozneje uradno razglasil papež Janez Pavel II., ki ju je v apostolskem pismu Egregiae virtutis viri skupaj s svetim Benediktom razglasil za sozavetnika Evrope (AAS 73 [1981] 258-262).
Poleg tega sveti Janez Pavel II. v encikliki Slavorum apostoli – letos mineva 40 let od njene objave – navaja, da sta »Ciril in Metod kot vezi ali kot duhovni most med zahodnim in vzhodnim izročilom, ki se obe izlivata v eno samo veliko izročilo vesoljne Cerkve«.
Naj Sveta Trojica na priprošnjo svetih Cirila in Metoda stori, da bodo evropski narodi in kulture živeli v edinosti, si delili skupno duhovno bogastvo in se medsebojno spoštovali. Naj njuna priprošnja pomaga vzpostavi mir v deželah, kjer sta oznanjala evangelij. Amen.
Msgr. dr. Andrej Saje
Predsednik Slovenske škofovske konference
