Na praznik sv. Benedikta, 11. julija 2026, je Slovenski papeški zavod Slovenik v Rimu obiskal minister za zunanje in evropske zadeve dr. Tone Kajzer s sodelavci in slovenskima veleposlanikoma. Zbrane je pozdravil rektor dr. Franc Maršič SDB in predstavil 65 let delovanja Slovenika – kapelo, knjižnico z več kot 40.000 enotami, galerijo s približno 150 umetniškimi deli, Slovensko bogoslovno akademijo ter podporo misijonarjem, romarjem in izseljencem. V nadaljevanju objavljamo pozdravni nagovor rektorja Slovenika.
Spoštovani gospod minister za zunanje in evropske zadeve, Vaša Ekscelenca dr. Tone Kajzer
Zelo sem vesel, da Vas smem danes pozdraviti v našem slovenskem – in papeškem – domu v Rimu. Ker verjamem, da smo vsi vključeni v veliko skrivnost Božjega načrta, ki hoče vse stvarstvo in vsakega človeka pripeljati do polnosti bivanja v blaženosti in miru za vso večnost, imamo odprte vse možnosti v našem življenju. Vsi smo namreč del Njegovega stalnega načrta stvarjenja in odrešenja. Zakaj poudarjam to? Preprosto zaradi dejstva, ker smo zbrani prav danes, ko v Cerkvi obhajamo praznik sv. Benedikta, zavetnika Evrope, ki je s svojim delovanjem v 6. stoletju spodbudil po celi Evropi s svojimi samostani razcvet duhovnosti, kulture, gospodarskega razvoja, gostoljubnosti in promocije človeškega dostojanstva. Vse to je še kako aktualno tudi za danes, manjkajo pa nam morda močna duhovna in kulturna središča.
Drug razlog pa vidim v dejstvu, da ste pred nekaj dnevi praznovali, dragi gospod minister, svoj okrogli življenjski jubilej in sem vesel, da Vam smem ob tej priložnosti zaželeti obilje zadovoljstva srca, sreče, uspešnosti v Vašem poslanstvu za blagor slovenskega naroda širom po svetu, predvsem pa trdnega zdravja in obilje Božjega blagoslova.
Slovenski dom v Rimu – Slovenik, ali z uradnim imenom Slovenski papeški zavod, je edina tovrstna ustanova Slovenije in Katoliške Cerkve na Slovenskem v središču krščanstva – v Rimu. Gre za ustanovo, ki je slovenska in papeška.
Svoje delovanje je Slovenik začel v času, ko narodna pripadnost ni bila cenjena, avtonomija razmišljanja ni bila sprejeta, niti slovenska beseda in zakladi slovenske kulturne dediščine niso bili cenjeni. Morda še najbolj v tujini, kamor so se morali zateči mnogi Slovenci tistega časa. Narod brez kulture in brez duhovne samobiti pa ne more obstati.
Slovenski narod – hvala Bogu – predvsem zaradi osveščenosti in zavzetosti posameznikov in ustanov, med katere gotovo spada tudi Katoliška Cerkev, skozi stoletja obstaja in doprinaša svoj dragocen delež v družino narodov sveta. Morda se sami premalo zavedamo narodovega bogastva, znanosti, kulture, umetnosti in duhovne specifike, na katero moramo biti ponosni, saj smo edinstveni; drugi nas cenijo in občudujejo mnogo bolj, kot mi spoštujemo sami sebe.
Veseli smo Vašega obiska, gospod minister, v spremstvu Vaših ožjih sodelavcev in naših dveh slovenskih veleposlanikov v Rimu.
V teh pozdravnih besedah želim na kratko predstaviti vsebino in pomen Slovenika v njegovih 65 letih obstoja in delovanja. Gotovo je Slovenik s takratnim rektorjem msgr. Maksimilijanom Jezernikom imel zelo pomembno vlogo v času slovenskega osamosvajanja, saj je takratni papež – danes sveti papež Janez Pavel II. – slab mesec pred plebiscitom za slovensko samostojnost in neodvisnost obiskal to ustanovo in tu molil za potrebe slovenskega naroda.
Središče ustanove naj bi bila – poleg kapele, ki je posvečena brezjanski Mariji Pomagaj – knjižnica z njenim bogatim knjižnim fondom, saj so se tu zbirale slovenske publikacije iz vseh držav sveta, kjer so živeli Slovenci. Knjižni fond obsega preko 40 000 enot in ga je treba urediti, po možnosti tudi digitalizirati. V naši knjižnici smo odkrili publikacije, ki jih nima niti NUK niti knjižnica Filozofske fakultete.
Slovenik – ta slovenski dom v Rimu – je živa Galerija, saj se tu nahaja okrog 150 umetniških del slovenskih umetnikov iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Z Galerijo Družina se dogovarjamo, da bi pripravili vsaj brošuro, v kateri bi nekaj tega bogastva predstavili. V prihodnje bi bilo možno organizirati razne likovne kolonije z mednarodno udeležbo.
Že desetletja v Sloveniku obstaja Slovenska bogoslovna akademija, ki je v preteklosti organizirala monografske znanstvene simpozije o pomembnih osebnostih slovenskega naroda, več kot 10 let pa je izvajala tudi teološko pastoralno permanentno usposabljanje duhovnikov, katehetov in drugih pastoralnih sodelavcev iz Slovenije.
Slovenik nudi podporo za slovenske misijonarje po svetu, logistiko za vsakoletno svetovno razstavo jaslic v Vatikanu, vedno pa je tudi referenčna točka za Slovence, ki živijo in delujejo v Rimu. Po potrebi zagotovimo kratkotrajno nastanitev slovenskim znanstvenikom, umetnikom, raziskovalcem, študentom in podobno, ko pridejo v Rim na podoktorsko specializacijo ali so povabljeni kot predavatelji na kaki papeški univerzi.
V Sloveniku se počutijo doma slovenski izseljenci in številne skupine romarjev, ki na tak način s svojimi prispevki zagotavljajo obstoj, ohranjanje in obnovo te ustanove. V prihodnje bi bila zelo dobrodošla tudi institucionalna podpora s strani Republike Slovenije v obliki kake letne donacije, saj je treba ustanovo celostno urediti in opremiti za sodobne potrebe obiskovalcev. Hvala Bogu nas predvsem Nadškofija Ljubljana zelo podpira pri našem dosedanjem prizadevanju.
V našem domu smo že gostili razne skupine osnovnošolskih, srednješolskih in visokošolskih ustanov v času njihovih ekskurzij in raziskovalnih projektov. Gostili smo celo gimnazijo iz Berlina in skupino 115 mladih neokatehumenov iz New Yorka.
Skratka, lahko bi rekli, da je SLOVENIK ambasada Slovenije in Katoliške Cerkve na Slovenskem, saj pri nas bivajo duhovniki-študenti iz Azije in Afrike in imamo redne stike z njihovimi škofi in škofovskimi konferencami.
Z velikim zadovoljstvom želim podčrtati zelo konstruktivno sodelovanje z obema veleposlaništvoma Republike Slovenije, tako pri Quirinalu kot pri Svetem sedežu in Suverenem malteškem viteškem redu. Gotovo bi bilo zelo dobrodošlo še večje sodelovanje tudi na institucionalni ravni. V večini evropskih držav je rektor nacionalnega kolegija, kot je Slovenik, zunanji svetovalec za cerkvene zadeve pri Veleposlaništvu pri Svetem sedežu. S skupnim prizadevanjem smo že do sedaj uresničili kar nekaj odmevnih projektov, kot je letno praznovanje slovanskih apostolov Cirila in Metoda v Rimu – v naši organizaciji se ga je udeležilo preko 50 diplomatskih predstavništev in preko 100 duhovnikov, profesorjev in škofov iz raznih držav sveta. Glede tega smo govorili z obema veleposlanikoma in vsemi slovenskimi škofi ob njihovem uradnem obisku v Vatikanu letos januarja.
Na aprilskem srečanju, ki ga je organiziralo naše Veleposlaništvo pri Republiki Italiji, je senatorka slovenskega rodu, gospa Tatjana Rojc, govorila o kulturnih in raziskovalnih ustanovah, ki so kot neke vrste zunanja izpostava veleposlaništva. Mislim, da je Slovenik že do sedaj opravljal v veliki meri to poslanstvo. Gotovo pa je veliko možnosti tudi v prihodnje.
Dragi gosti, hvala za Vašo potrpežljivost. Iskreno dobrodošli.
Gospodu ministru še enkrat iskrene čestitke in vse najboljše želje, gospodu veleposlaniku Matjažu Longarju pa ob zaključku njegovega mandata v Rimu iskrena zahvala za bližino in sodelovanje.
Bog Vas živi, cenjeni gosti.
